Zeleni čaj rumene barve

Zamujo sem tak ko vedno, petnajst do dvanajst na mojem mobitelu, morn pa še prit nekak do mesta. Odkleno sem kolesarnico, mogoče pa je danes moj dan... je kurac! Holander s praznima gumama je  naslonjen na zid pol leta čako da me zajebe. Pusto sem ga naj čaka še pol leta in mazno sosedu  BMX-a. "Kak bo vesel, ko bo zvedo da ni vkraden." Bil sem  brez bremz, z wayfererkami, yankee kapo in 15 akademskih v plusu. Gonil sem po Radvanjski, malo po cesti, malo po pločniku, po nasprotnem in po svojem pasu, prek rdečih in zelenih semaforjev, ravno v center mesta pod Pohorjem.

***

Dofural sem svojo zašvicano rit do Florijana, ki je sameval sredi Grajskega trga. Vsedo sem se pod svetnika in midva sma čakala, jaz Emo, on pa tak ko vsi kipi, nekega ptiča ki ga bo posral.
Nisem vedel kak zgleda ona, ki jo čakam, zato sem seval pogled po vseh ženskih bitjih. Kakšna je Ema? Lepo bitje z grozno osebnostjo, ali mogoče grozno bitje s čudovito osebnostjo,...  Razmišljal sem tak o še nekih kombinacijah, ko se je en nežni obraz z napol razvlečenim nasmeškom in vprašajem v očeh znašel v mojem perifernem vidu.
"...Patrik?"
"Ema... ?"
"Heeej" je razvlekla e, tak ko ga razvlačijo ameriške najstniške igralke, ki skušajo na inteligenten način izraziti eno tak instinktno reakcijo, kot so čustva.
"Ej, sem že mislo da te ne bo." sem reko iz zajebancije
"Sorry, ključe sem iskala 15 min..."
"...in, ki si jih najdla, v žepu ?"
"Eh..., v ključavnici, samo na drugi strani." Tu sma se malo zasmejala.
Izkoristo sem prazne trenutke in s pogledom skritim za cvikami tipal po njeni figuri. Mela je stil, mela je nasmešek in ni bla debelonoga, to, to zadnje, to je glavno, ostalo bolj al manj.
"Daj da se premaknema s totega žarčenaja, na eno kavo nekam v senco."
"Ja, ok" je pokimala .
Pobral sem bajka ...
"tvoj bajk ?" je pokazala na malega belega GT-ja.
"aha"
"kak dobro"
"primeš me za kobro" ... zamolčan odgovor.
Jaz sem potiskal BMX-a, ona je hodla poleg mene, senci sta bežali od naju, moj pogled pa na njeno prduljico. Edino Florijan je ostal in čakal neke druge Patrike in Eme.

***

Pripalila je čik, upal sem da bo nekaj zucnila, pa nič. Zakaj moram vedno naleteti na mutave pičnije, puni mi jih je kurac. Nareo sem zadnji šluk kave, odločen da po tem razparam tišino med nama. Vlačenje besed s kleščami, nič novega, vedno nastopam v tej disciplini.

"Ema, mislim da morš toto vrečko s čajem dat vun."

"fak, vedno pozabim... Ti še maš kaj kave?"

"Ne, glih sem zadnji šluk nareo"

"Boš malo čaja, meni je celi čajnik preveč"

"Ne, hvala, ker če jim rečem za šalco, nama bojo 50 centov extra zaračunali."

"F..., nič jim ne dama extra."

"To tui jaz pravim"

"Vodo si tut spil?"

"yes"

"Te pa ti bom  v kozarec nalila"

Nasipala je preostali čaj v kozarec.

"Kiri čaj maš to?"

"japonsko češnjo"

"kaj je to zeleni čaj?"

"Aha"

"Zeleni čaj rumene barve" Sem pomislil in nato misel spremenil v besede.

"Glih ko si omenil barve, bi šel jutri z mano na eno razstavo slik?"

"Ne vem, nisem glih ljubitelj umetnosti."

"Daj no, za pol ure. En kolega razstavlja, pa se pričakuje da bom tam, ni pa mi sami za it." 

Razmišljal sem o še enem monotonem dnevu, ki me čaka jutri in o stvareh ki jih zamujam... Vseeno sem se odločo da žrtvujem en večer Emi.   

"... Morn bit kak posebej gor naret?"

"Eh, normalno se obleči, tak kot se zrihtaš za ven it."

Na place kam sem jaz hodo ven, je blo zaželeno zgledati kot strašilo. Kakor koli, jutri bom moral svoj kosmati trebuh skrit pod srajco.

"Ok, maš me za jutri"

"super"