That fall the snow came very late...

Nisem se kaj preveč družo z ljudmi, Zoki je mel neke pizdarije s svojo Sanjo, Mali pa se je poboto z Vesno. Za samske v njihovih življenjih ni blo placa, zato sem sedel sam na kavi.
"Ej, ki maš ona kolega, ko pridete večkrat na kavo? Že dolgo ju nisem vidla." Je zanimalo Stello.
"Zaljubljena sta" sem ji ležerno odgovoril.
"Kaj ona dva sta, mislim...!?"
"pedra" sem dokončal njeno misel
"Kaj res sta...?" ni mogla verjeti svojim zaklučkom, nisem mogel niti jaz. Stella ni bla glih v prvi vrsti, ko se je delila pamet in definitivno ni bla v prvi vrsti ko so se delile zize. Mislim, da so pri njej samo možgani bli manjši od  jošk.
Včasih je res bolje sedeti sam, sem si mislo.
"Kaj pa ti, ki maš dragega?" sem preusmero težišče na njo.
"Ki pa maš ti punco? "  je kontrirala.
"Veš da nimam punce"
"Vem..."
"In..., kaj me malo prcaš ha..."
"Ne prcam te, včeraj je ena spraševala za tebe"
"Ena je spraševala za mene? Ne me jebat, kdaj?" Temu se res nisem nadejal
"Včeraj popoldan sta tukaj sedeli dve punci, tak 20, 21 let, pili kavo... in ko je prišla not plačat me je vprašala, če sem hodi neki Patrik. Po opisu ni mogo bit noben drug ko ti."
"In kaj si ji rekla?"
"nič, da hodiš, samo da te že nekaj cajta nisem vidla"
"Kaj pa izgled?"
"hmmm..... good..." je namignila .
"kaj ti je še rekla...?"
"samo to, če hodiš sem"
Dobro tudi to je blo nekaj, za spremembo.
"Daj prinesi mi še eno, brez pene pa vodo." Moral sem malo zbrati  misli, razmisliti kira bi to lahko bla, če se je sploh melo kaj za razmišljat.

 ***

Živel sem v Lininem stanovanju, domov sem se hodo samo tuširat in srat. Nekak mi je blo naravno, da te najbolj intimne trenutke ne delim s tujimi wc školjkami, ploščicami in ostalo keramiko. Tuširo sem se in gledo skozi okno in to je bil en od razlogov, zakaj tega nisem počel pri Lini, ni mela okna v kopalnici. Mene pa je glih to piljenje iz kopalnice na ulico sproščalo, ja definitivno so to bli eni boljših trenutkov v mojem dnevu.

Opravil sem svoje fiziološke potrebe in dan se je lahko začel, za mene. 

  ***

Linino stanovanje se je vse bolj spreminjalo v čumez. Vse bolj se je prilagajalo svojemu začasnemu prebivalcu, ki ni mel nobenih redoljubnih navad. Za moj abstraktni način razmišljanja so vse stvari ki so ble zložene po nekem redu predstavljale naravnega sovražnika in jih je blo treba v samem začetku rasturit.

Tudi pojstla, ki je sprva dišala po Lini, je začela bazditi na mene. Ležal sem v njej na hrbtu in skušal zacumati, ni šlo. Pogledo sem naslove knjig, ki so zložene nabirale prah na polici... ruski klasiki, čehi, francoski realisti in še neki, ki jih nisem znal sortirat, vglavnem nič za mene. Še dobro, da sem si prineso ono knjigo...Hemingway - "A Farewell to Arms ". Odprl sem Hemingwaya in na prvi strani je pisalo nekaj, kar je blo v mojem spominu pozabljeno..."Ema pokliči ..." in zraven cifra. Kratko sem razmislil, al naj grem brat al klicat Emo, ... Vzel sem mobič in vtipko cifro,... kličem...  
Zvonilo je prvič,...drugič,...tretjič... že sem mislo, da se noben ne bo javo, ko se je v slušalki pojavil ženski glas.
"Prosim?"
"Sem dobil Emo ?"
"Ja pri aparatu"
"...ej čakam celi vek, da se javiš"
"ma posodo pomivam pa..., kdo pa sploh si ?"
"Patrik na toti strani, Lina meje prosla, če ti neke diske vrnem" CD-ji  vedno rešijo situacijo.
"Lina...?"
"Ja, skupaj hodita na tečaj modnega oblikovanja, kreiranja al nekaj podobnega"
"hmm, ne hodim na noben tečaj "
... Lina jebatčutimater ko te vidim, spet si me napizdla. Samo prvo da speljem toti dribling do konca.
"...ne hodiš na noben tečaj ?"
"ne"
"ne poznaš nobene Line ?"
"hmm..., ne"
"..." 
"ajd da se dobima jutri na kavi ?"
"..."
"en drink... ?"
"hmm, ne vem, jutri moram na socijalno"
"po socijalni ?... come on, da ti vrnem CD-je"
"kake CD-je... "
"ni važno, zmenjena ?"
"... ok, ob 12h v mestu"
"Cool, pri Florijanun at noon"
"at noon,... ej kak si reko da ti je ime"
"Patrik"
"ok, byee Patrik"
"čao Ema"

To je šlo lažje kot sem mislo, mel sem dejt. Neka dejanja so dosti lažja v besedah, kot v mislih. V takem položaju je najboljše ena na ena, brez razmišljanja, ... spontano. Ja..., tak se dobiva prva runda.
Nadaljeval sem s Hemingwayem..."That fall the snow came very late..."