Simple is the best

Zbudil sem se na klopci

smrdljiv in resničen kot drek

neka žuželka se mi je plazla po vratu

in komarjev ugriz me je srbel na roki

Pogledal sem okoli sebe

bil sem za šolo

na sosednji klopci je ležal Mali

polovica njegove riti me je gledla

skušal sem ne gladati v to smer

Kak sem se znajdo tu ?

ne vem

...črne luknje

probal sem najti odgovor v mobiču

trije zgrešeni klici

Ema, neznana cifra in Mali

 dva sms-a

oba Emina

"Kam si zginil?" ob 0:13 

in "Love it :* " ob 01:02

Uf ... preveč neznak v tej enačbi

izločo bom eno

vgasno bom NOKIO

in drugi polcajt nadaljeval doma.

Okno sem odprl na stežaj, rolete so že od 97-tega ble spuščene. Na stolpu sem narihto Azro, ura je kazala 09:17, pojstla je bla dosti bolj mehka od klopce, moje misli so ločene z vejicami prihajale in odhajale v intervalih. "I uvjek sanjam tople usne žene, kako me ljube, kako me ljube..." Johnny je pel tisto kar sem jaz skušal zadržati v trenutku, ampak nisem uspeval, Emini poljubi so bli hitrejši od trenutka, istočasno so začenjali in končali.    

Mali je sedel na terasi Amerike in zavzemal minimalno energijo, poznal sem ta občutek - nedeljski sindrom.
"Klico sem te, pa si izklopljen"
"V življenju se morjo vedet prioritete." sem mu dal poduk. " Ti, si prišo k sebi?"
"Ma celi sem razštelan, ...kaj me te nisi gor fukno, ko si šel?"
"Če si spal, neom te zbujo"
"Kako delaš" je glasno vzdihno
"Čuješ, ki sma se mia' najdla, ker niam blage?"
"Na kebabu"
"Kdaj je blo to?"
"Ka te vem, ob kakih petih"
Ok, od Eminega "Kam si zginil?" do srečanja z Malim je minlo pet ur, pet ur mojega življenja zgubljenih v eni poletni noči 2010.
"Kak si pa zrihto z ono umetnico?" Mi je postavo konkretno vprašaje.
"Z Emo, ...začelo se je dobro, ne vem pa kak se je končalo, ...zmanjkalo mi je filma."
 Začel se je zadušeno smejati, sigurno se je spomno v kakem stanju me je najdo ..."Ma boli te kurac, more ti na cajte jermen dol fuknit"
"Ma kuri me bolac, hehehe" je zdaj oba cukalo.
"Ki si ga ti bluzo včeraj?"
"Malo sma bla z Vesno na lentu, pol je ona morala domov, jutri je dežurna celi dan." Vesna je bla zdravnica v bolnici in mali je bil ful ljubosumen, blo ga je strah da mu jo bo neki doktor spelo. Par krat se mi je pijan zaupal, enkrat celo jokal. Ko vidiš 120 kilskega vola kak cmizdri, nisi siguren al bi se smejo al joko z njim.
"Kak je zdaj z vama?"
"Ma kaj te vem, ta njena dežurstva, nočne, specializacija, ...in jaz, vse je to preveč za njo. Nekaj bo mogla skenslat. Paki..." pogledo me je z nekim žalostnim pogledom "...med naštetim nimam šanse."
"Ej kiri ti je kurac, pa ti si pravi ded, pameten si, inteligenten, duhovit, misliš s svojo glavo, furaš svoj lajf, stil in sigurn sem, da če ji to ne bi blo všeč, se ne bi zajebavala s tabo."
Globoko je vdahno...
"Eh, ni to tak simpl"
"Mali, simple is the best"
Pogovor je šel v neko drugo smer in jaz na koncu nisn zvedo, ki se je mali včeraj uničo, to niti ni blo več tak važno.   

Odločo sem se, da malo pospravim za sabo. Linino stanovanje je pred mojim prihodom blo kot apoteka in jaz sem se odločo, da ga tja vsaj približno vrnem. Prvo sem umil posodo in zrihto kuhno, pol sem posesal dnevno in hodnik, WC-ja in kopalnice se nisem dotikal, v spalnici pa sem samo svoje cote vrgo na en kup.
Za nekoga, ki je v celem lajfu mogoče par krat pospravo svojo sobo, sem kr dobro opravo nalogo.
Bil sem zadovoljen s sabo, ampak sem še vedno moral rešit rebus včerajšnje noči. Rabo sem odgovore, rabo sem pogovor z Emo. Rdeča tipka za bujenje Nokiinih elektronskih možganov, zelena za povezavo do Eminih.
"Ja?"  se je Ema previdno javla, ko da jo kliče nekdo iz skrite cifre.
"Ej te motim?"
"Kdo pa je?"
"Patrik na liniji"  - jebote!
"Eeej zgubljeni, pa kje si ti, razen na skriti cifri"  Ipak sem ta nekdo bil jaz.
"Kam si včeraj zginil, kr na enkrat te več ni blo tam?" Ema je hotla vedet več kot sem ji lahko povedal.
"Ne bi vedo. Zadnje česa se spomnim so tekile v Tildosu in neke slike, slke mislim da niso ble v Tildosu."
"Slike so ble v Galeriji"
"Galerije ni v mojem spominu"
"kaj pa sms, ki si mi ga poslal je?"
"...žal"
trenutek tišine je požiral moje impulze.
"Si že jedla?"
"ja"
"greš na 1/2 pice?"
"lahko, kam?"
"Verdi na Lentu, čez pol ure ti je kul?"
"oki"
"ajt se vidima"
"ajdi"
Bil sem totalno brez dnarja, verjetno sem včeraj spičo vse kar sem mel. Spomno sem se, da na polici v Linini sobi nabira prah en šparovček v obliki globusa. Globus je bil prozoren in poln, preprosto je prosil da ga nekdo oropa. Cukno sem 30 €, "to si bom sposodo, vrnem ti ob prvi priliki", sem nemo reko Lini v moji glavi.