jem japko, gledam
oblake… drevesa…
parkplac…šolo…
Vse je isto,
ne opažam nekih premikov
pri sebi, nic novega to,
da nic ni
S komolci naslonjen na ograjo balkona in z izgubljenim pogledom nekje na nebu razmišljam, kak je tam v vesolju zdaj na miljarde mrtvih in živih zvezd, planetov, asteroidov in ostalih nebeških teles, od katerih nam bo eno sigurno jebalo mater.
“Ne znam kad i ne znam gdje, ….vjeruj mi dušo srest čemo se…”
Popraskam se po jajcih, “dovolj te je zemlja hranila, krani zdaj ti malo njo“, si rečem in fuknem ogrizek sosedu na atrij.
Ni se mi več dalo izpostavljati soncu in odprtemu nebu, zato sem kidno v udobno temo svojega brloga.
Bil sem sam doma, stari so brisnili na morje in zaloge živil v frizu so se nevarno bližale h koncu. Denar, ki sta mi ga pustla za hrano sem preusmero v fond za svoje jutranjo-dnevne kave in meni se je obetala ena manjša humanitarna katastrofa. Ampak mel sem še enega asa v rokavu. Lina je vodla neko skupino po grških arhipelagih in mi pustla ključe svojega stanovanja, da ji zalivam rože.
***
“S trebuhom za kruhom” prva misel ki me je presekala, ko sem odklepo vrata Lininega stanovanja. Živela je dva bloka od mene v zadnjem, osmem nadstropju s pogledom na skoro celi Maribor. Brez sezuvanja sem vstopo v kuhno in začel skenirati hladilnik, jajca, siri, mleko-trajno, grozdje-belo “belo mam najraje”, majoneza, kečap, senf, zimska salama- cela čreva “…čudno, sploh ker vem, da je Lina vegi, hmmm…” vzel sem zimsko previdno, z dvema prstoma in jo povohal, ni smrdela po vaginalnih sokovih, ampak vseeno sem se odločo, da jo pustim pri miru. V zmrzovalniku so ble Lidl pice, sladoledi na palčki in še nekaj hrane na 4°C. Moja najbolj črna predvidevanja so pravla, da je tukaj hrane za najmanj pet dni, pri tem nisem upošteval čipsov, keksov, kornfleksov, čokolad in ostalih bedarij v omarah. Videno je dovolj dober razlog, da Linino stanovanje postane moje začasno bivališče. Vzel sem čips si naredo cedevito in prižgal TV. Probal sem poiskati kake porno kanale, nič, vsi so bli zaklenjeni.Nisem vedo kaj naj sam s sabo, novo okolje se še ni navadlo na mojo prisotnost in nekdo mora odgovarjati za to. “Da vidimo s kakimi sosedi živi najlepše bitje na svetu.” Stopo sem na hodnik. Tak ko pri vseh blokih zgrajenih med 83 in 85, je blo v enem nadstropju pet stanovanj. Pozvonil sem na prva vrata, ampak noben ni reagiral, “verjetno ni nobenga doma”, sem si mislo. Premakno sem se do drugih vrat in pozvonil, slišo sem lajanje nekega štirinožca, nato pa so se vrata odprla.
-”Ja ?” je vprašal ženski glas, z začudenim pogledom fiksiranim na tujca.
Za napol odprtimi vrati je v trenerki stala blontna milfa, … 4o let, v nekih svojih boljših časih je morala biti kr dobra pička, ampak…, ipak je to obdobje ostalo nekje v 90-tih.
-”Dober dan, jaz sem iz stanovanja 82, zgleda da mi je zmanjkalo elektrike, pa ne vem, če je to samo pri meni al …”
-”Ne vem, jaz imam elektriko” in v dokaz prižgala luč v predsobi.
-”Pa vam ni niti za trenutek zmanjkalo ?” sem vprašo, kao z zanimanjem.
-”Ne, sem gledala TV in je bilo vse normalno.”
-”Čudno, meni pa kr na enkrat puf in se je vse vgasnilo…,mogoče je šla glavna varovalka,… pa če mi lahko povete ki se nahaja, sem novi v bloku, pa se še ne znajdem..” sem malo mutil, pa niti ni blo vse laž.
-”Ja to pa je na stopnišču, stopite z mano, da vam pokažem.”
Odkorakala sma, do stopnišča in res, tam je stala omarica s števci in glavnimi varovalkami. Vsi števci so se obračali, eni hitreje drugi počasneje, edino en števec se ni obrača, verjetno ono stanovanje ko sem prvo pocinglo.
-”V katerem stanovanju ste rekli da ste ?”
-”82″
Gledla je v rdečo črtico ki se obrača in nič ji ni blo jasno.
-”To pa je res čudno. Pa ste prepričani da nimate elektrike ?”
Moral sem obrniti ploščo, nisem več videl smisla v tem brezsmislu in zakaj sem sploh reko, da mi je zmanjkalo štroma, ne vem. Na mnoga vprašanja si nisem znal odgovoriti.
-”Mate mogoče kako jajco za sposodit ?”
-”Jajco, kakšno jajco ?” je vprašala, začudena z vprašanjem, ki ni imelo nikakršne veze z dosedanjim potekom dogajanj.
-”Navadno jajco, glih sem si mislo palačinke naret, pa sem se spomno, da nimam jajc, pol pa mi je še štroma sfalilo in…”
-”aha, ja bom pogledala v hladilniku, …mislim da še mam kakšno…”
Šla sma do njenega stanovanja, ona je operirala po kuhni, jaz pa sem čako v predsobi, pes…, pes pa je neumno stal in buljil v mene, blo je za pričakovat, da bo vsak trenutek začel lajat in mi na pasjem jeziku jebat vse po spisku.
-”Kolko jajc rabite ?” se je slišalo iz kuhne.
-”Ne vem, dva, tri,…” Nisem se mogo spomnit kolko jajc gre v testo za palačinke, od kar sem jih nazadnje delo, je zemlja že par krat obkrožla sonce.
-”Izvolite, glih tri so mi še ostala”
Vzel sem karton z jajci, se ji lepo zahvalo in se vrno nazaj v 82-ko.
Moj prvi stik z novimi sosedi je bil vsaj za mene uspešen, imel sem plen, tri jajca in počutil sem se za eno črtico boljše, edino pes mi je ostal dolžen, ni začel lajati.
Skupaj z jajci sem stal na balkonu, sonce je svoj višek energije stresalo na naš mali košček sveta in ga vsaj metaforično spreminjalo v pekel. Moral sem se vklopiti v koncept … Fukno sem prvo jajco na parkplac in ona se je razbila na asfaltu. Drugi projektil je končal na zelenici, tretji pa zadel… en avto je dobo podpis neznanega umetnika z 8. štuka. “Zdaj ste vidli, da z mano ni zajebancije!” Gledal sem v zidove, police, cedeje, knjige, …in ostale majhne in velike predmete po stanovanju, ampak oni so stali nemo in brez interesa za mene.
***
Manjkale so mi neke osebne stvari, zato sem moral skoknit nazaj do svojega stanovanja. V eno vrečko sem nabasal nekaj zoknov in gat, par majc, nujno higijensko pomoč, polnilec za mobič in knjigo ki je ležala pri polnilcu pod pojstlo, ” naj se najde…” Vrgo sem še zadnji pogled na svojo sobo “zaj se nekaj cajta ne boma dihala” sem patetično izgovoril z notranjim glasom in se vrno v stanovanje št. 82.
Sedel sem na kavču, bolj na pol ležal kot sedel in ful mi je šlo na kurac to, da so porno kanali bli zaklenjeni. Matematičnim besednjakom v številkah to pomeni, da ma štirimestno število, s kirim so zakodirani porniči 10000 različnih kombinacij,… statistično bi uspel že v prvih 5000 kombinacijah najt pravo, to je za polovico manj kot 10000 in za 4999 več kot ena kombinacija z mano, sms-om in Lino nekje na nekem grškem otoku. Vzel sem mobitel in začel vtipkavat dobitno kombinacijo: “Priso sem ti zalit roze in bom ostal nekaj dni, ker doma nimam vec kaj za jest, upam da ti je to OK. Poslji mi kodo za porno kanale in cuvaj se morskih psov. ” Poslji – in pismo je odletelo nekam proti soncu, da bi se malo potem znajdlo v Lininem mobitelu… Niti po 10-tih minutah ni blo odgovora in jaz sem bil siguren, da se ona zdaj tam žge z nekim minotavrom. Izklopo sem mobitel, se sleko v gate in se pod težo lastnega telesa skipal v pojstlo,… bil je čas… za eno kitico…na…na +32°C
